Iskrena izpoved: "Moja najboljša prijateljica je umirala, jaz pa si nisem vzela časa za slovo!"

14. 2. 2021
Iskrena izpoved: "Moja najboljša prijateljica je umirala, jaz pa si nisem vzela časa za slovo!" (foto: Profimedia/Cosmopolitan splet obdelava)
Profimedia/Cosmopolitan splet obdelava

Ob tej zgodbi ti bo zajokalo srce! 😔

Takšne zgodbe nam vedno znova dajo misliti, da si moramo za svoje bližnje vzeti čas, saj bo delo počakalo, oni pa velikokrat ne! 

"7 let nazaj sva se spoznali na praznem pomolu hrvaške obale. Skupaj s prijateljico sta iskali pot do ladjice, kjer sta nameravali preživeti naslednjih nekaj ur poletne noči, jaz in moja partnerka v zločinu pa prav tako. Zapletle smo se v pogovor in preživele nepozabno noč na žurerski ladji, ki nas je zbližala za vedno. Postale smo nerazdružljive.

Naša naslednja postaja je bil glasbeni festival. Dneve smo preživele prekrite z bleščicami, kronami iz rož in strganimi kratkimi kavbojkami, večere pa smo namenile žuranju in pitju od sonca scvrtih alkoholnih pijač. Zapletale smo se s seksi tujci, ki so bili tako eksotični kot sam festival, v naših glavah pa se je prepletala misel, da se nihče nima bolj lepo kot me. Ob koncu naše dogodivščine smo si izmenjale številke in odletele življenju naproti.

Bila je moje popolno nasprotje, dopolnjevala me je skoraj magično. Sama sem izjemno pazljiv in organiziran človek, ona je bila polna spontanosti.

Edina na tem svetu je znala obrniti moj "Zakaj?" v "Zakaj ne?".

Vedno me je znala nasmejati in z njo sem se vedno imela odlično. Ko je umrla, nihče od mojih prijateljev ni razumel moje bolečine, saj je nikoli niso spoznali.

Zame je bila izjemno pomembna, a nikoli jim je nisem predstavila ali o njej govorila. 

Da je zbolela, sem izvedela leto dni nazaj. Rak. Takšen rak, ki ga pri svojih letih ne bi smela imeti. Novico je prenesla kot prava borka in naredila načrt, kako bo okrevala. Ni želela naše empatije, tolažbe, ni želela, da se nam smili. Odločila se je, da se bo proti raku borila, od nas pa je pričakovala, da živimo naprej normalno življenje.

Ni se želela počutiti kot oseba, ki je bolna ali kot oseba, ki umira.

V tistem letu sem jo videla zgolj dvakrat. Težko mi je to priznati. Moje življenje je enostavno prišlo vmes. Moje življenje je prišlo vmes med mano in njeno smrtjo. Imela sem novo službo in nova poznanstva, novega partnerja. Bila sem neprestano zasedena. 

Večkrat sva se dogovorili za srečanje, a je ena od naju odpovedala. Ni se nama zdelo dovolj pomembno, mislili sva si, da imava več časa. Ko sva se končno srečali na kosilu, mi je povedala, da se njeno stanje slabša in kemoterapije postajajo vedno bolj naporne. Namesto, da bi jo potolažila, sem bleknila vprašanje, če z možem načrtujeta v kratkem kakšno potovanje. Da, idiotsko, vem.

Dva tedna kasneje sva se odpravili na nakupovalni izlet. To je bilo najino zadnjo srečanje, poslovili sva se z objemom in nasmehom kot vsakič do zdaj. Novembra sem ji še pisala sporočila, decembra je več ni bilo med nami.

Ne želim iskati izgovorov, dejstvo je, da si enostavno nisem vzela časa, da bi jo obiskala. Da bi ji kaj prinesla, da bi ji povedala, koliko mi pomeni. In zdaj je prepozno.

Na pogrebu je veliko njenih prijateljic imelo pobrite glave ali kratko postrižene lase, v njen spomin. Videti toliko mladih obrazov na pogrebu se mi je zdelo neverjetno žalostno in zadelo me je, da je res več ni med nami.

Krivda me je vedno bolj žrla, tudi dejstvo, da nisem vedela, kaj se je v njenih zadnjih tednih življenja dogajalo, me je grizlo od znotraj. Po nekaj kratkih pogovorih na pogrebu sem izvedela, da nas je veliko takih, ki si za našo bolano prijateljico nismo vzeli časa. Ta podatek me je pretresel in na poti domov sem si obljubila nekaj stvari.

Nikoli več ne bom prezasedena za svojo družino in prijatelje. Nič ni bolj pomembno kot oni. Skupine svojih prijateljev bom pomešala med seboj. Zakaj bi se z enimi srečala takrat in z drugimi takrat, če smo vsi odprti do novih poznanstev in se radi družimo? Obljubila sem si tudi, da bom večkrat pokazala svojo čustva in s svojimi dejanji izpolnila svojo vlogo v tem svetu prijateljstva. Besede so lahke, dejanja so težja.

Njo se bom vedno spominjala v soncu, kot osebo, ki mi je pomenila ogromno in najini skupni spomini so moji najljubši. Ne zapustite ljudi, ki jih imate radi, nobena služba ni vredna tega!"

Ganljivo, se strinjaš? 🥺 

Fotografije: Profimedia, GIPHY

Preberi še: Osebna trenerka razkrila, kako je v resnici videti žensko telo po porodu

Priporočamo tudi: 4 TOP nasveti, kako v času pandemije najti NOVEGA partnerja (in ne govorimo o spletnih zmenkih!)

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"