Hemoragična mrzlica ebola plaši svet!

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da je v samo enem dnevu zaradi ebole umrlo skoraj 200 ljudi. To je slabih deset odstotkov vseh žrtev zadnjega izbruha.

11. 9. 2014

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike že pred dnevi razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja, pred dnevi pa izdala tudi vodnik in koordinate za mednarodno akcijo preventivne zajezitve tega nevarnega virua.

V Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone je odkritih že več kot 4300 primerov okužb z ebolo, bolezen pa je na zahodu Afrike zahtevala 2300 žrtev. Margaret Chan je poudarila, da smo na zahodu Afrike že priča najhujši epidemiji smrtonosne hemoragične mrzlice v zadnjih štirih desetletjih, mednarodno skupnost pa je pozvala, naj pomaga prizadetim državam.

Ta odločitev WHO omogoča, da po vsem svetu razglasi mednarodnopravno zavezujoča zdravstvena pravila za zajezitev epidemije nevarnega virusa. Med drugim so mogoči ukrepi karantene, kot so zaprtje meja in omejitve mednarodnih potovanj.

Priljubljeno letovišče z drastično potezo: odločitev je dvignila precej prahu

Kaj je ebola?

Strokovnjaki WHO poudarjajo, da se da ebola ustaviti z ustreznimi ukrepi. "To ni skrivnostna bolezen. Gre za infekcijsko bolezen, ki se jo da omejiti. To ni virus, ki se širi po zraku."

Visoka smrtnost

Hemoragična mrzlica ebola je večinoma smrtna in obsega številne simptome, npr. mrzlico, bruhanje, drisko, splošno slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih, včasih tudi notranje in zunanje krvavitve. Smrtnost je izredno visoka, pri človeku, odvisno od virusnega podtipa, od 50 do 89 %. Neposredni vzrok smrti je največkrat hipovolemični šok ali odpoved organov. Kljub obsežnim prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije še vedno ne poznamo živalskega vira, ki bi lahko ohranjal virus pri obstoju med izbruhi. Najverjetnejši kandidat pa so leteče lisice.

Ime virusa

Virus je poimenovan po dolini reke Ebola v Demokratični republiki Kongo (prej Zaire), kjer se je prvič pojavil leta 1976. Prvi oboleli je bil zdravljen 26. avgusta 1976 v Yambuku. Štiriinštiridesetletni učitelj Mabalo Lokela se je vrnil s popotovanja po državi. Njegova bolezen je bila prepoznana kot malarija, zato je dobil injekcijo kinina. Po poročanju oblasti se je Lokela vračal v lokalno bolnišnico vsak dan. V tednu dni so se simptomi razvili v krvavo diarejo, bruhanje, vrtoglavico, visoko telesno temperaturo. Lokela je umrl 8. septembra istega leta. Njegova bolezen je trajala 13 dni. Nekaj dni po smrti Lokele so začeli v bolnišnico prihajati še drugi pacienti. Ugotovljeno je bilo, da se je bolezen razširila zaradi uporabe nesteriliziranih igel. Medicinske sestre so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pogosto uporabljale vsaka svojo 1 iglo ves dan.

O potencialnem zdravilu!

Res na pragu uspešnega zdravljenja z eksperimentalnim zdravilom?

Ko so iz Afrike pred dnevi v ZDA prepeljali dva Američana, okužena z ebolo, so ameriške oblasti hipno olajšale omejitve za uporabo testnega zdravila proti eboli v zahodni Afriki. Potem, ko so ju zdravili z eksperimentalnim zdravilom, na katero naj bi se oba dobro odzivala, pa so se vendarle pojavili dvomi, da je življenje obeh rešilo prav zdravilo.

Na NBC News so med drugim tako zapisali, da bi ozdravitev dveh ameriških prostovoljcev lahko verjetneje zapisali dobri bolnišnični oskrbi kot 'čudežnemu serumu'.

Pa vendar. Ker bi ta zdravila morda vendarle lahko pomagala zajeziti epidemijo ebole v zahodni Afriki, se je ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA) odločila, da omili omejitve za uporabo zdravila TKM-ebola na ljudeh. Zdravilo bi posledično lahko uporabili za obolele v zahodni Afriki. FDA mora namreč eksperimentalno zdravljenje najprej dovoliti v ZDA, nima pa besede pri tem, ali ga bodo uporabile tudi druge države.