Organizatorji pripravljajo pester in zanimiv program, ki bo v celoti posvečen edinstveni tržiški kulinarični specialiteti, obljubljajo pa tudi, da bo bržol dovolj za vse obiskovalce.
Stoletja tradicije kuhanja bržol
V Tržiču sega tradicija kuhanja bržol v 17. stoletje in že Valvasor je pisal o njih in o nogavičarski obrti ter o laneno-volnenem blagu imenovanem mezlan, ki se je izdelovalo. Za pletenje in tkanje so uporabljali volno, meso pa so uporabili za ovčjo obaro - bržole. Praženemu in dušenemu mesu so dodali »gvirce«: veliko vejic šetraja, lovor, brinove jagode, celi črni poper, česen, čebulo in korenček.
Pred 2. svetovno vojno so bile v tržiških hišah bržole zelo pogosto na jedilnikih. Kovaški in usnjarski pa še čevljarski mojstri so imeli od nekdaj na jedilniku bržole na pogostitvi za vajence in pomočnike ki je bilo prvo nedeljo po sv. Mihaelu 29. novembra. Bržole so se po domovih kuhale tudi za obrtnike, ki so hodili v štero na kmete.
Družine s številnimi otroci so poleti večkrat ob nedeljah šle v naravo okrog Tržiča, pripravile ogenj in v veliki kozici »rontale« bržole s krompirjem. Tudi tekmovale so med seboj, kdo je skuhal najboljše bržole. Bržole so se kuhale tudi na veselicah, pri pogrebščinah, v planinskih kočah in če so prišli številni sorodniki na obiske, pa tudi v podjetjih, na gasilskih vajah, na večjih prireditvah, šuštarskih sejmih, v vsaki tržiški gostilni, ki je kaj dala na svoje ime, se je vedno dalo pojesti porcijo bržol.
Vir: zgodovina kuhanja tržiških bržol Marija in Mihael Petek iz Tržiča
Več informacij o festivalu kuhanja bržol poišči na spletni strani www.brzoljada.si.
