V začetku septembra v kina prihaja filmska mojstrovina v režiji Richarda Linklaterja, Fantovska leta.
Film začne spremljati Masona pri šestih letih in pripoveduje njegovo zgodbo naslednjih dvanajst let. Fant doživlja selitve, prepire, ločitve in ponovne poroke, nove šole, prve ljubezni, izgubljene ljubezni, dobre in strašne čase.
Na samem začetku se zasanjani šolar sooči z velikim pretresom. Njegova predana mama samohranilka Olivia se je odločila, da se bodo – skupaj s sestro Samantho – preselili v Houston. V istem času se njun odtujeni oče Mason starejši vrne z Aljaske, da bi se ponovno pridružil družini. Tako se začne tok nenehnih sprememb. V poplavi staršev, krušnih staršev, deklet, učiteljev in šefov, nevarnosti, dolgčasa in strasti se Mason odpravi na pot svojega življenja.
Filmi se ves čas poigravajo s časom in poskušajo ujeti trenutke, ki polzijo skozi naša življenja. Potapljajo se v mitološke, sanjske dimenzije. Filmi se navadno dogajajo v obdobju nekaj tednov ali mesecev. Ta film pa so z isto ekipo snemali kar 12 let – med letoma 2002 in 2013. V središče zgodbe so postavili malega Masona, ki se s starejšo sestro Samantho poda na čustev polno potovanje iz otroštva v odraslost.
Ali lahko sodobna drama pove zgodbo, ki se odvija dlje časa, recimo toliko, da deček korak za korakom, leto za letom, odraste v mladega moža? To vprašanje se je motalo po glavi režiserju Richardu Linklaterju, ko se je odločal za snemanje filma Fantovska leta. Zavedal se je, da je tak podvig skorajda nemogoč: finančno neizvedljiv, ni imel igralske in tehnične ekipe ... Kdo bi se mu sploh lahko zavezal za ves ta čas?
Linklater je bil hvaležen, da je našel toliko ljudi, ki so bili pripravljeni skočiti v neznano z njim.
"Zdi se mi čisto noro, da se je IFC zavzela za to. Vem, da se je Jonathan Sehring (predsednik IFC Films) resnično boril za naš projekt," je povedal režiser.
"Res sem imel srečo. Brez te podpore filma ne bi bilo mogoče posneti."
Zavezanost filmu je bila nekaj posebnega tudi za igralce in izkušnja, ki je niso poznali. Morali so usklajevati svoje urnike, da so v dvanajstih letih našli čas za snemanje filma. Še pomembneje pa je, da so morali najti čas in voljo za raziskovanje in razvoj svojih likov, ne samo v za to predvidenem terminu, ampak v vsakdanjem življenju.
"Proces nastajanja filma je bil zelo drugačen. In to je bilo res vznemirljivo," pravi Patricia Arquette, ki igra mamo Olivio, ki v filmu drži družino skupaj.
Niso bili pa vsi igralci ves čas navdušeni nad filmom. Režiserjeva hči Lorelei, ki v filmu igra Samantho, je v tretjem ali četrtem letu snemanja izgubila veselje in prosila, naj njen lik ubijejo. Režiser je njeno zamisel zavrnil, saj naj bi bila prenasilna. Lorelei se je sprijaznila in nadaljevala s snemanjem.
Film bo predpremierno prikazan na Ljubljanskem gradu v sklopu Filma pod zvezdami, 30. 7. 2014.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
