60 let od smrti Antona Codellija

1. 5. 2014

Te dni mineva 60 let od smrti izumitelja Antona III. barona Codellija plemenitega Fahnenfelda, ki je dal ime ljubljanskemu Kodeljevemu.

Codellijevi so prišli iz Italije (družina Codel ali Covel izhaja iz Francije), kjer so se uveljavili na kulturnem, vojaškem, političnem in na cerkvenem področju. V 16. stoletju so se naselili na Goriškem, kjer so dobili plemiški stan.

Začetnik goriške veje je bil Andrej Codelli, ki se je v Gorico priselil iz Bergama. Ljubljanska veja družine Codelli je bila osnovana okoli leta 1700, ko je vitez Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld kupil graščino Turn v Ljubljani (današnji grad Kodeljevo). Izumiteljev praded je bil župan Ljubljane, dedek pa kranjski deželni glavar. Njegov oče Karel je bil mornariški častnik. Mama Rozalija, ki je prihajala iz plemiške družine Taufferer (nemškega porekla), je bila svetovljanka, popotnica, pesnica in feljtonistka.

Zanimivosti iz življenja Codellija:

  • Codelli je verjetno tudi prvi slovenski filmski producent. Leta 1913 je v Afriki spoznal ambiciozno filmsko ekipo, ki se je znašla v denarnih težavah. Baron Codelli jih je finančno podprl in tako so posneli 2000 metrov dokumentarnega in 4000 metrov igranega filma z naslovom Bela boginja iz Wangore ter je vsebinsko spominjal na Tarzana.
  • Baron je bil med letoma 1908 in 1912 poslanec v kranjskem deželnem zboru.
  • 15. novembra 1898 se je kot 23-letni mladenič z Dunaja pripeljal v Ljubljano (po pravi odisejadi) z avtomobilom Benz Velo Comfortable (2 3/4 KM, 1045 ccm, 27 km/h, 360 kg) in z njim povzročil pravo senzacijo. To je bil prvi avtomobil na Slovenskem. Avto je pozneje na vožnji do Francije zakockal v Nici.
  • Kot prvi dirkač iz Kranjske se je leta 1900 udeležil dirke med Salzburgom in Dunajem.
  • Barona štejemo tudi med prve motoriste, saj je bil eden od prvih pri nas, ki si je lastil motorno kolo češke izdelave Laurin in Klement.
  • Po Codellijih se imenuje del Ljubljane – Kodeljevo, kjer še danes stoji grad Turn – Kodeljevo.
  • Po njem se imenuje tudi društvo starodobnih avtomobilov v Ljubljani. www.codelli.com
  • V razvoju televizije bo ostal zapisan njegov originalni način skeniranja slike v smeri spirale, ki se vse bolj zgošča proti sredini slike. Njegov sistem je temeljil na mehansko-optičnih načelih, medtem ko je konkurenčni ameriški slonel na elektronskem načelu (ta je prevladal).
  • Na Dunaju, v zavodu za plemiške otroke, je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo.
  • Z dr. Albinom Belarjem je leta 1907 v Ljubljani usposobil radijsko sprejemno-oddajno postajo. Z njo si je Belar izmenjeval seizmografske in meteorološke podatke z bližnjimi postajami v regiji, in tako se je Ljubljana vključila v širšo evropsko radijsko mrežo.
  • Telegrafsko postajo v Togu je moral leta 1914 Codelli po ukazu iz Berlina uničiti zaradi vojne. S tem je propadlo njegovo življenjsko delo, ki pa kljub nedokončanosti predstavlja izreden tehnični in organizacijski dosežek svoje dobe.
  • Motorni čoln, s katerim je plul po Ljubljanici, je bil dolg približno 9 metrov, širok 1,5 metra, sprejel je lahko do 12 potnikov. Trup je bil sestavljen iz pločevine, poganjala pa so ga lopatičasta kolesa, ki so bila primerna za plovbo po plitvinah med rastlinjem.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"