Koleno je eno izmed najpomembnejših sklepov v človeškem telesu, saj omogoča gibljivost, stabilnost in podporo telesni teži. Vendar pa lahko različni dejavniki, kot so poškodbe, degenerativne bolezni ali obraba sklepov, privedejo do hude bolečine in omejene funkcionalnosti kolena. V takih primerih lahko totalna endoproteza kolena ponuja rešitev, ki omogoča bolnikom povrnitev mobilnosti in izboljšanje kakovosti življenja.
Koleno velja za najkompleksnejši sklep v telesu in omogoča iztege ter upogibe, v pokrčenem položaju tudi lateralno in medialno rotacijo. V njem se stikajo stegnenica, golenica in pogačica, medtem ko za stabilnost skrbijo meniskusi, križne vezi, lateralni ligamenti ter sklepna ovojnica.
Ker je zaradi svoje zgradbe neprestano izpostavljeno zunanjim silam, do njegovih poškodb prihaja precej pogosto, te pa nemalokrat vodijo k vstavitvi totalne endoproteze kolena, kar je ena najpogostejših ortopedskih operacij.
Poseg življenja, povsem enakovrednega obdobju pred poškodbami, zaradi katerih so bolečine sploh nastopile, žal (še) ne omogoča, vendar totalna endoproteza kolena s pomočjo sodobnih kirurških tehnik in naprednih materialov skupaj z ustrezno pripravo na operacijo ter primerno rehabilitacijo pacientu zagotavlja kakovostno življenje.
Pri tem so pomembne fizioterapevtske metode, v nadaljevanju rehabilitacije kineziološki program, vsekakor pa je primarna izbira konservativno zdravljenje.
Tega se posebej zavedajo v Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit, kjer za prav vsakega pacienta pripravijo celosten, individualno prilagojen rehabilitacijski program.
Vzroki in simptomi, povezani z vstavitvijo totalne endoproteze kolena
Totalna endoproteza kolena je v večini primerov povezana z osteoartrozo, ki pogosteje prizadane ženske kakor moške, in sicer najpogosteje v starostni skupini med 65 in 70 let.
Vzrok za to gre bolj ali manj pripisati prekomerni telesni teži, saj je osteoartroza tesno povezana z življenjskim slogom, s prejšnjimi poškodbami kolena, s prirojenimi deformacijami in z drugimi avtoimunskimi obolenji.
Mimo tega se potreba po vstavitvi totalne endoproteze kolena pokaže, če se oseba sooča s posttravmatskimi poškodbami, z revmatoidnim artritisom, z aseptično nekrozo ali če je imela v preteklosti poškodovan meniskus ali ligament.
Med najopaznejšimi simptomi, zaradi katerih je potrebna vstavitev totalne endoproteze kolena, so huda, vztrajna bolečina, katere izvor se nahaja v obrabljenem kolenu, omejena gibljivost kolena in nestabilnost med hojo, zaradi česar so otežene tudi najobičajnejše vsakodnevne aktivnosti.
Na splošno raziskave kažejo, da je totalna endoproteza kolena veliko bolj zapletena kakor totalna endoproteza kolka, ker koleno omogoča gibljivost okrog in vzdolž treh osi kolena, ki se med aktivnostjo celo spreminjajo.
Prav zato so po posegu prisotne nestabilnost sklepa, slaba prekrvavitev, omejena gibljivost in bolečine, namen operacije pa je v prvi vrsti nadomeščanje okvarjenih kostnih površin.
Gre za kovinske dele in polietilenske vložke, v povezavi s katerimi se uporabljajo cementne ter brezcementne tehnike, v sklep pa se vstavijo bodisi napete bodisi minimalno vpete endoproteze, pri čemer se zadnja križna vez ohrani ali odstrani.
Rehabilitacija po vstavitvi totalne endoproteze kolena
Operativni poseg, na katerem se vstavi totalna endoproteza kolena, traja med uro in dvema, pri čemer kirurg najprej odstrani poškodovani hrustanec, nato pa v koleno umesti kovinske ter plastične vsadke.
Takoj po operaciji se pacient pričakovano sooča z bolečinami, ki se jih prve dni uravnava z analgetiki in nefamakološkimi pristopi, med katere sodijo dvigovanje operirane noge ter njeno hlajenje, čim bolečina usahne pa se zdravljenje usmeri v odpravo mišičnih deficitov.
V primerjavi z nasprotno nogo se namreč mišična moč noge, na kateri poteka vstavitev totalne endoproteze kolena, zmanjša za četrtino.
Rehabilitacija poteka v več fazah, a med drugim nanjo vpliva predoperativna vadba, ki omogoča boljše postoperativne funkcionalne rezultate. V praksi to pomeni, da so pacienti, ki se na operacijo fizioterapevtsko pripravijo, v primerjavi s pacienti, ki pred operacijo fizioterapije ne obiskujejo, hospitalizirani krajši čas, okrevajo hitreje in doživljajo blažje bolečine v kolenu.
PRVA FAZA REHABILITACIJE po vstavitvi totalne endoproteze kolena (2–3 tedne po posegu)
Prve dni po operaciji sta bistvena spremljanje in uravnavanje bolečin ter morebitnih oteklin, prav tako opazovanje kirurške rane, saj skrb za celjenje brez infekcij odločilno vpliva na nadaljnje zdravljenje po vstavitvi totalne endoproteze kolena.
To se sicer prične izvajati že nekaj dni po posegu, a je gibanje omejeno na upogibanje do maksimalno 90°, medtem ko iztezanje poteka brez omejitve. Na samem pričetku se, še v postelji, poleg iztegov in upogibov priporočajo aktivno gibanje gležnja, s čimer se pospeši cirkulacija, dvigovanje noge ter izometrične vaje za sprednje stegenske mišice, pri pacientih z izrazitimi deficiti v mišični aktivaciji pa se poleg naštetega prve tri tedne lahko uporabi še nevromišična elektro stimulacija, ki izboljša mišično konstrukcijo.
DRUGA FAZA REHABILITACIJE po vstavitvi totalne endoproteze kolena (4–6 tednov po posegu)
Terapevtski procesi v tej fazi praviloma potekajo dvakrat tedensko, a se število in zahtevnost srečanj prilagaja (povečuje ali zmanjšuje) glede na napredek ter individualne zmožnosti posameznega pacienta.
Ker je cilj vzpostaviti normalen vzorec hoje (hoje brez šepanja) in pridobiti moč ter normalno raven gibljivosti, so vaje usmerjene v postopno pridobivanje nevromišične kontrole in mišične moči.
TRETJA FAZA REHABILITACIJE po vstavitvi totalne endoproteze kolena (6–8 tednov po posegu)
V tem obdobju bi naj pacient že bil sposoben hoje brez vidnih omejitev, korakov vstran in korakov čez oviro s prestopom spredaj ali zadaj.
Namen terapevtskih postopkov je pridobivanje kontrole tekom stanja na eni nogi, medtem ko progresija pripomore h krepitvi mišične moči in vzdržljivosti. Zdravljenje po vstavitvi totalne endoproteze kolena je v tem obdobju torej usmerjeno v vadbene enote za povečevanje ravnotežja, sodeč po rezultatih raziskav in samoocenitvah pacientov pa so še pomembnejše vadbene enote senzomotorične vadbe.
ČETRTA FAZA REHABILITACIJE po vstavitvi totalne endoproteze kolena (8–12 tednov po posegu)
Da bi se pacient vrnil k polnemu obsegu vsakdanjih aktivnosti, povezanih z opravljanjem službenih obveznosti, domačimi opravili in rekreativnimi športnimi dejavnostmi, so že utečenim terapevtskim procesom dodane specifične vaje.
Tako se do izteka dvanajstega tedna po opravljenem posegu vstavitve totalne endoproteze kolena priporočajo brezkontaktne aktivnosti, vsekakor pa na operirani nogi nista dovoljena pivotiranje niti rotiranje.
Po opravljeni četrti fazi rehabilitacije se izvajanje terapevtske vadbe priporoča še nadaljnjih šest do dvanajst mesecev, in sicer dva do trikrat tedensko, s poudarkom na vajah za pridobivanje moči. S tem se izboljša funkcija hoje, omilijo gibalne omejitve, pridobi se mišična moč, boljše pa so tudi vzdržljivost, ravnotežje in mobilnost, četudi totalna endoproteza kolena zaenkrat navkljub izjemnemu napredovanju tehnologije ter modernim tehnikam še ni zmožna vzpostaviti delovanja kolena, povsem enakovrednega stanju pred poškodbo.
V primeru totalne endoproteze kolena se naročite na diagnostični pregled v kliniko za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit, kjer vam bodo specialisti pripravili individualno prilagojen rehabilitacijski program, ki bo vključeval tako pripravo na operativni poseg kot zdravljenje po tem.
